Sladki (!) November

Živijo,

Živijo zopet v novem mesecu. Nov mesec je prinesel nove izzive. Ti trije tedni so bili moja življenska preizkušnja. Opazila sem koliko potrpljenja in moči je potrebno da premagaš ovire. Še vedno sem jezna nase. Ne bi smela biti tako tolerantna. 

Začnimo z počitniškimi dejavnostmi. Afriška delavnica je bila prva. Ta dan je bil deževen. Zamegljeno vreme + bobni so se slišali kot vudu. Bila sem ljubosumna na afriškega tipa. Govoril je slovensko. Tekmovala sem z njim. Po moje mu to ni pasalo. Na srečo ni znal govoriti angleško. To je bila moja enostavna uteha in na koncu sem se zafrkavala sama s sabo. Nisem se mogla naučiti slovensko, torej zakaj sem ljubosumna?

Naslednji dan je bila predstavitev kratkih filmov o romih v Sloveniji. Spoznala sem različne stvari o njih. Njihova pobožnost me je presenetila. Turški romi niso pobožni. Tretji dan je bila predstavitev indijskega plesa. Ana je bila zelo zanimiva in profesionalna zame. Čeprav nisem pričakovala veliko. Zvedela sem da je 3 leta živela v Indiji. Pokazala je indijsko dušo in življenje, ko je plesala.

Za Ano je Aleš povedal svoje izkušnje iz Indije. Četrti dan je bilo drsanje. Zelo dolgo časa nisem bila na drsališču. 

Opazila sem da sem malce zarjavela. Po drsanju sem opazovala kako so se otroci kepali. Bilo je smešno. 

Zadnji dan počitnic je bil kostanjev piknik. V četrtek sem narezala veliko kostanjev in tudi moj prst. V petek sem se bala, da ne bom zmogla skuhati vseh kostanjev naenkrat. 

Hvala bogu mi je uspelo. Ta ideja me je grizla v glavi. Vreme je bilo brez oblakov, jasno in toplo. Skupaj z energetičnimi otroškimi nasmehi in igrami sem bila vesela da sem živa. Po pikniku smo imeli sestanek v pisarni. Vojko je povedal, da je prvi teden novembra njegov zadnji delovni dan. Bila sem žalostna. Počutila sem se zapuščeno. On je odprl novo stran v mojem življenju. Začel je veliko stvari... Želim mu vse najboljše.

Ta teden je minil hitro kot da bi vedel, da nas bo Vojko zapustil. Čeprav se niti ne spomnim kaj smo počeli v delavnicah. Kaj je novega? Špela se je pridružila skupini Škrlovec. Ta teden, drugi teden v novembru se bo pridružila Polona. Prevzela bo Vojkovo mesto.

Božič prihaja. Upam da bo moj načrt uspešen in bom doživela najboljši božič v mojem življenju.

Nasvidenje.

Sweet(!) November

Hello

I should say hello again with  a new month. New month brought new challenges.This three weeks were my life test.I noticed how much patience and power i have to overcome obstacles.Still ı am angry with myself.I should not be tolerant so much.

Let’s start  with vacation activities.African workshop was the first one.That day was rainy.Blurry weather+drums sounded lıke voodoo.I was jealous of african guy.He was speaking Slovene.I was competing with him.In my opinion,ıt didnt suit him.Fortunately he could not speak english.This was my simple solace:)
and at the end ı was making fun of myself.I could not learn Slovene so why am ı jealous one? Second day was presentation of short movies about gypsies in Slovenia.I learnt different things about them.Their devotee made me surprise.Turkish gypsies are not pious.Third day was presentation of indian dance.Ana was really interesting and professional for me.Even ı was not expecting much.Then ı learnt that  she has been living 3 years in india.She  both showed and lived  indian soul while dancing

.After Ana,Ales told his experiences in india.Fourth day was skating.For a long time ı have not been in skating rink.

I realized  that ı became rusty.After finishing skating i watched a snowball fight between kids. And it was a funny scene.

Final day of vacation week was chestnut picnic.On Thursday,ı cut lots of chestnuts and I cut my finger with one chestnut also. On friday ı was afraid of being unsuccesful to cook lots of chestnuts  at the same time.Thank god,ı did ıt.This idea was gnawing my brain.Weather was unclouded,clear and warm.When it combined with energetic kids’smiles and games,ı was thankful of being alive.After picnic, we had a  meeting at office. Vojko explained that first  week of november was final for him to work.I was broken.ı felt abandoned.He opened new page in my life.He began a   of lots of things for me…I wish all the best for him.

This week passed fast as if ıt knew that vojko will leave us.Even ı dont remember what we did in workshops.What is new? Spela joined in skrlovec teamwork.This week,second week of november,polona will join us.She will take place instead of Vojko.

Christmas is coming.I hope my plan will be applicable and ı will have the  best christmas in my life

Goodbye.

Ko listje odpade...

Živjo

Ta članek pišem na začetku tretjega tedna v oktobru. Ne morem reči da sem začela z enako dinamiko kot sem se počutila. Mislim da je to povzročila melanholija. Mi padamo. Ko pride jesen se mi v glavi zabliskajo migrirajoče ptice in padajoče listje. Ne vidim množice ptičev. Želim si, da bi lahko šla z njimi kot v čudovitih pustolovščinah Nils Holgerssona. Vendar ne bi napisala knjige, je preveč dela.

Če povzamem prejšnji teden, v ponedeljek smo začeli igrati biljard. Biljard ni moja igra. Raje gledam. V torek je Maja oživela našo kreativno delavnico. Po moje so bučke precej dober del noči čarovnic. Hotela sem jih jesti in kuhati obenem, medtem ko je Dionis rezal bučke, zato ker so bile tako sveže in dišeče. Polona jih je vrgla v smeti čez tri dni, ker so postale dom muham. Bila sem žalostna. Rada sem gledala bučkin razpotegnjen obraz. Tistega dne sem se srečala z nekaj gostoljubnimi ljudmi, ki so vedeli Turške tradicoinalne vrednote. Pili smo turški čaj in poslušali turške pesmi, tako se je ustvarila domača atmosfera. Videla sem Cappadocia fotografijo v kopalnici. Lepo jo je bilo videti zopet po nekaj letih.

Potem sem ugotovila da se je eden mojih domačinov peljal skozi Turčijo na kolesu, katerega mu je naredil prijatelj. Pokazal mi je turški časopis v katerem je bila njegova slika in zgodba. Mislim, da ne bi mogla potovati na tak način. ostala sem brez besed. Zanimiva zgodba. V petek sem odšla

v šolo v Preddvoru, da jim pomagam. V šoli bodo imeli projekt za otroke iz 7 držav, ena od njih je tudi Turčija. Pripravljajo se na februar, takrat bodo prišli. Peli bodo pesmi in s tem pokazali svojo gostoljubnost. Učitelji in šolski menedžer so bili veseli moje pomoči, moj del je bil seveda turški. Zapela sem pesem, ki sem jo slišala kot otrok. Nekdo se je pritoževal, da jo težko izgovarjajo. Želim si, da bi bila zopet otrok. Brez skrbi, preprosto. To je bil kratek povzetek prejšnjega tedna.

Se vidimo kmalu.

When leaves are falling down...

Hello

I am writing this article at the beginning of third week in October.I can not say that ı began how dynamic I was feeling.I think, feeling  more melancholy caused it.We are in fall.When autumn comes,ıt flashes migrant birds with falling leaves in my mind.I could not see bevy of them.I wish ı could go with one of them like The Wonderful Adventures of Nils Holgerssons.But I would not write a book.This is too much workJ

If I summarize last week,on Monday we began playing pool.Pool is not my game to play.I prefer to watch.On Tuesday Maja brought to life our creative workshop.In my opinion,haloween pumpkin was worth seeing part of it.I wanted to both cook and eat while dionis was cuting.Because ıt was fresh and smelling fine.But Polona threw it in trash after 3 days because ıt was home for lots of flies.I felt sad. I liked to see tormenting face of pumpkin.On Wednesday,we had a normal bowling séance.I think I am playing better day by day. On Thursday,we played volleyball.I noticed that I missed playing.That day I met with some hospitable  people who know Turkish traditional worths.We drank Turkish tea with Turkish songs.They created  home athmosphere for me.I saw Cappadocia photo in bath.It was nice to see again after years.

Then I learnt that one of hosts passed  through Turkey with a bike which was designed by his friend for him.He showed Turkish newspapers which had her photo and story.I think I could not travel with this way.There is no word to say more.It is an  astonishing story.I want to represent my appreciation from here.On Friday,I went to one school in Predvor to help them.That school will make comenius project with children from 7 countries.One of them is Turkey.They are preparing theirself  for  february because of arrival month.They will sing songs to show their hospitality.Teachers and school manager gladed hand. Of course my part was Turkish.I pronounced that song which I have heard when I was a child.One of them was complaining that they could not pronounce well.I wish I became a kid one more.How simple worries about life…

This was a summary briefly from last week

See you soon

Bolezen društva : stavka, sedina bolezen : prehlad

Živijo,

Po tem ko je bila stavka suspendirana smo zopet začeli delati normalno. Kot sem že rekla, se počitum, kot da bom zelo bolna te dni. V petek se je slutnja uresničila. Ko sem se tega dne zbudila, sem se poučitla zelo slabo. Od tistega dne naprej pijem razne mešanice zelišč. Vse čaje lastnoročno mojstrsko pripravim z naravnimi sestavinami :), z enim samim namenom; da se počutim bolje in živo. Včasih je potrebno storiti tudi kaj, za kar sem si rekla, da ne bom nikoli storila. Če bi bila sedaj doma, se ne bi trudila s pripravo čaja, da se pozdravim, vzela bi tablete in šla spat. Vendar so me sedanje izkušnje naučile, da tudi ta sistem s pripravo čaja deluje, hitro in zdravo.

V petek smo skuhali piščančjo juho in korenčkovo torto. Nisem pričakovala, da bomo končali tako hitro. Korenčkova torta se je malo ponesrečila zaradi čudne pečice. Od sedaj naprej to vem. Preden sem šla v škrlovec, sem jedla piščanca, tako da ko sem prišla nazaj v svojo sobo nisem več hotela videti piščancev. Ampak vseeno so bili vsi zelo okusni.

V soboto popoldne nisem mogla reči ne Mariusovemu povabilu, ker sem se počutila bolje od mojega prehlada. On je zelo zabaven in vljuden človek. Je tudi eden od mojih sosedov v dijaškem domu. Poleg tega pa je tudi tujec tukaj, tako kot mi. Odšli smo v Udine is spotoma pobrali še mojega prijatelja Cema.

Udine so se zdele zelo daleč, ko smo prišli tja. Mest me malo spominja na Florence. Priti do trgov, ki jim italjani pravijo palazzo, je precej lahko iz mestnih ulic. Mladi ljudje in ljudje, ki se počutijo mlade so napolnili bare v soboto zvečer. Ko sem jih nekaj videla oblečene v obleke, podobne mafijskim, sem se spomnila na tv serijo Godfather iz Turčije. Potem, ko sva odložila Cema, sva pozno ponoči prispela nazaj v dijaški dom. Bilo je res lepo.

Ta teden smo začeli z igranjem biljarda. Zopet bom ugotovila, kako zanič sem v raznih igrah.

Imejte lep teden...

illness of society:strike,illness of seda:flu

Hello,
After strike was suspended,we are working in normal hours at work.As ı said,ı felt like ı will be very sick in these days.On friday,this emotion became true.When ı woke up that day,ı was really bad.I have drunk some mixture of herbs since that day.All of my teas are masterfully created with natural ingredients by me :) with a single purpose:to make me feel better and alive.As far as ı understood,ıf you have to make something which you dont like,this means that you already exceeded your zones.If I was in home now,ı would not deal with making tea to heal.I would take pills and sleep.According to my experiences which ı had recently,this system is working both fast and healthy.
On friday,we made chicken soup and carrot cake.I didnt expect that we finished as soon as possible.Carrot cake was unfortunate because of oven.But from now on,ı know it.This was my learning.If we think that ı ate chicken before going organization,when ı came my room,ı didnt want to see chicken anymore.After all,all of them was yummy.

On saturday afternoon ı could not say no invitation of Marius because ı was feeling better with my little coughs.He is both hilarious and polite person.He is one of my neighbor in Dijaski.At the same time he is foreigner here like us.We went to Udine by picking my friend Cem up.

Udine appeared far away after arriving there.City reminded me little florence.Reaching squares which italians say palazzo from streets is possible likely.Young people and people feeling young filled bars because of saturday night.Seeing some of them who dressed up mafia reminded me either Godfather or tv series from Turkey.We came dormitory after leaving cem his home late at night.It was really nice

We will start this week with playing billiards.I will discover how much ı am unskilful about games one more.

Have a nice week...

Nasmehni se svoji usodi

Živijo

Danes sem se počutila bolno. V bistvu so se moji mandeljni počutili kot da bodo bolni. Zbujanje zgodaj zjutraj naj bi nas osvežilo, vendar mene ni. Ne bom lagala, da sem dobro začela ta dan. Opazila sem, da sem pozabila moje dokumente v pisarni. Odšla sem jih iskat, vendar jih ni bilo nikjer. Začela sem brskati po koših. Takrat me je Suzana gledala kot brskajočo prostovoljko :). Vem da je bilo to početje umazano, vendar nisem imela izbire. Končno mi je Suzana dala nove dokumente.

Proti koncu dneva sem našla članek o birokraciji. Zato ker sem hotela poiskati moje birokratske papirje bom citirala: 

Kako lahko premagaš birokracijo?

Močna psiha: Pred začetkom procedure moraš pomisliti na uničujoč efekt progresivnih okoliščin in začeti z močno psiho.

Vzemi si čas: Birokratske procedure se lahko nepričakovano ustavijo. Zaradi tega si vzemi vsaj polovico dneva. Izberi si zgodnje jutranje ure.

Raziskuj: Imaš splet pri roki. Bodi zainteresirana za naslove na spletu o potrebnih dokumentih

Izgled: Poskusi se obleči formalno za v birokracijo. Učinkuje.

Osebje: Osebje, ki upravlja z birokracijo je v isti situaciji kot ti. Vsekakor ima on/ona podobne izkušnje.

Kontroliraj svojo jezo: Pripravi se kot hočeš, še vedno bodo mankajoče stvari. Ne bodi jezna. Bodi mirna. Poslušaj pravilno. Naslednjič bo vse popolno,

Zadnja stvar je kritika: Seveda boš imela komentarje o detajlih procedure. Ne reci tega pred proceduro ali medc proceduro, atmosfera lahko postane stresna po nepotrebnem. Vendar si vse zapomni. Po procedurei ne pozabi svojih komentarjev.

Po tem članku sem komentirala samo sebe. Našla sem svojo napako. Nasmehnila sem se.

Končno sem našla nekaj za pojest. Rada nakopujem, tako kot vsi, še posebno v čokoladni vrsti. Po mojem ti lahko en košček čokolade nariše nasmeh na obraz

Danes sem občudovala energijo otrok v naši organizaciji. Res popestrijo življenje. Čeprav je deževno vreme in so težave na svetu ( vojne, lakota, revščina ) so otroci vedno nasmejani. Ko odrastemo izgubimo ta nasmeh. Imamo enega malega fantka. Tudi če se počutim za -10 me ta fantek pripravi do +100, samo z nasmehom.

Nasmehni se svoji usodi. Ne bodi užaljen od svojega življenja.